Dans cet article l?auteur situe le sujet de sa recherche et donne un aper?u des th?ories dominantes qui examinent le processus de la transformation du champ acad?mique dans les pays ayant adh?r?? la D?claration de Bologne, aussi bien que des th?ories qui peuvent contribuer? expliquer l??tat actuel du champ de l?enseignement sup?rieur. L??laboration de ce sujet a pour son but principal la construction d?un instrument analytique ad?quat pour la conceptualisation et la recherche sur la r?forme du syst?me de l?enseignement sup?rieur. (...) Une attention particuli?re sera consacr?e? l?analyse du champ acad?mique en Serbie. U ovom clanku autorka daje obrazlozenje svoje istrazivacke teme i pregled dominantnih teorija koje se bave transformacijom akademskog polja u zemljama koje su se obavezale na primenu Bolonjske deklaracije, ali i teorija koje mogu doprineti objasnjenju aktuelnog stanja polja visokog obrazovanja. Glavni cilj realizacije ove teme jeste konstruisanje adekvatnog analitickog instrumenta za promisljanje i istrazivanje reforme sistema visokog obrazovanja. Posebna paznja bice posvecena analizi akademskog polja u Srbiji. (shrink)

Udruga Mala filozofija kreirala je i provela projekt »Tko se boji korupcije još?!« u dvanaest škola i dvije knjižnice, s ukupno 122 učenika u školskoj godini 2010./2011. Projekt se sastojao od pet radionica u kojima se s učenicima raspravljalo o korupciji. Cilj je bio prvenstveno razjašnjenje pojma korupcije, ali i ukazivanje na razne načine na koje korupcija uništava neke temeljne vrijednosti poput dostojanstva, ljubavi, prijateljstva, obitelji i društva. Članak donosi evaluacijske rezultate u kojima se pokazuje koliko su (...) učenici 3. i 4. razreda osnovne škole razumjeli pojam korupcije te koliko su promijenili svoje stavove tijekom provođenja projekta.Society Petit Philosophy has created and implemented a project “Who’s Afraid of Corruption?!” in twelve elementary schools and two libraries, with a total of 122 students in the school year 2010/2011. The project consists of five workshops in which students primarily clarified the concept of corruption, but also the ways in which corruption is destroying the society, dignity, love, friendship, and family. Article presents the results of the evaluation, which show how 3rd and 4th graders understood the concept of corruption, and how they changed their views about corruption in the course of the project. (shrink)

Kroz program Erasmus+, u Ključnoj aktivnosti 2 – “Strateška partnerstva u području obrazovanja i osposobljavanja ” – Udruga “Mala filozofija” provela je ili upravo provodi ukupno sedam projekata koji su usko vezani uz etičko obrazovanje. Tu valja pridodati i projekt “ETHOS: Ethical Education in Primary and Pre-Primary Schools for a Sustainable and Dialogic Future”, koji je uspješno proveden pod programom Comenius od 2012. do 2014. godine. Karakteristika je ovih projekata usmjerenost na obrazovanje u vrtićima te osnovnim i srednjim (...) školama. Uz “Malu filozofiju”, u projektima sudjeluju sveučilišta, osnovne i srednje škole, vrtići, udruge i institucije iz trinaest zemalja. Navedeni Erasmus+ KA2 projekti su: ETHIKA – Ethics and Values Education in Schools and Kindergartens, LITTLE – Learning Together to Live Together: Teachers Leading Ethical Education for an Inclusive Society, AVAL – Added Value Learning for Preschool Teachers & Pedagogical Coordinators, COMET – A Community of Ethics Teachers in Europe, Integrating Ethics of Sport in Secondary School Curriculum, BEAGLE – Bioethical Education and Attitude Guidance for Living Environment, TRACE – Traditional Children’s Stories for a Common Future. U članku ćemo ukratko prikazati projektne aktivnosti u navedenim projektima, s posebnim naglaskom na materijale koji su namijenjeni odgajateljima, nastavnicima i učenicima. (shrink)

Jesu li stvari ovog svijeta nešto što je dano samoj misli? Jesu li stvari tako mišljene da budu spoznatljive, da budu objektivne manifestacije transcendentalno uvjetovanih moći? Zapadna filozofska tradicija prema Francoisu Laruellu pretpostavlja tu transcendentalnu konstituciju realnog. To je pretpostavka koja uzdiže samu filozofiju kao označenu primateljicu transcendentalnog dara. U našem članku o Laruellovom projektu želimo pokazati kako ta pretpostavka kontrolira čak i prividno radikalne kritike filozofske tradicije koje su se umnožile kao posljedice Nietzscheovog i Heideggerovog mišljenja. Zato učinkovita kritika (...) filozofije mora biti ne-filozofska. Ona prema Laruellu mora dokinuti pretpostavke da je drugotnost dana da bi bila spoznata, kao što mora dokinuti pretpostavku kako sama misao ima fundamentalno drugačiju strukturu. Ne-filozofija počinje ne sa razlikom, ne sa subjektom i objektom, nego sa pozicioniranjem Jednog. Od te početne aksiomatske točke, ne-filozofija uzima kao vlastitu materijalnu filozofiju ponovno mišljenje u odnosu na Jedno. Ne-filozofski projekt ne započinje kao što to čini postmoderna filozofija s naviještanjem kraja filozofije. On uzima filozofiju kao prigodu da postavi pitanje drugačije vrste mišljenja – onog koji, umjesto da se diferencirajći odnosi prema svijetu koji pretpostavlja, potvrđuje kako je ultimativno u tijelu s Jednim kojeg nikad ne možemo znati. (shrink)

Članak se fokusira na R. M. Ungerovu pragmatističku viziju demokratskog eksperimentalizma i moguće primjene na suvremenu interkulturalnu filozofiju. Povezuje se polje političke i socijalne misli američkog pragmatizma sa suvremenim gorućim pitanjima interkulturalne filozofije. U drugom je dijelu Ungerova filozofija stavljena u dijalog s filozofijom Luce Irigaray otvarajući tako novu platformu za etičko-političku viziju demokracije u eri globalizacije. Analiza demokratskog eksperimentalizma se, na taj način, sama uspostavlja kao alternativni projekt političke etike te kao Ungerov i Irigarayin projekt demokratskog (...) eksperimentalizma u dobu globalizacije. (shrink)

Im Text dieses Projekt wird das Wort "Geheimnis" ausschließlich in Zusammenhang mit dem Staat und der "Ragion di Stato" /Staatsräson/ gedacht. Die unterschiedlichen Formen und Transformationen des Geheimnisses und des Verbergens bilden eine der grundlegenden Quellen und Bedingungen für die Souveränität. Die berühmte Fiktion von der Schwierigkeit, das "mystery in the soul of state", die Shakespeare, Bacon, Thomasius, Kant und Heidegger verwenden, zu erklären, könnte der Beginn eines anderen Verständnisses der Souveränität und der Figur des Souveräns sein. Ist der (...) Souverän ein Teil einer Einheit, der mystifizieren und ein Geheimnis produzieren kann? Was bedeutet "geheim" oder für den Staat bzw. für die geheime Souveränität eines Staates zu dienen? Was ist das Staatsgeheimnis? Und ist es das Geheimnis der Verteidigung einer Einheit, die ihren Souverän etabliert und den "Terror der Souveränität" erklärt? (shrink)

The author claims that we should differentiate the concept, the conception and the ideal of Bildung. Based on these differences, Bildung could be considered as a kind of attitude, project, or as specific - normative and optative - practice.. Autor smatra da treba praviti formalnu razliku izmedju pojma, koncepcije i ideala Bildung-a. Na osnovu tako utvrdjene razlike, Bildung bi se mogao poimati kao stav, projekt ili specificna, u isti mah i normativno i optativno intonirana, praksa..

Although similar in some respects, Rawls' and Kant' visions of world order fall apart on the question of sovereignty. Rawls never advocates of an international single state with international authority. Kant, on the other hand, inspired by the project of Enlightenment, as a final form of international sovereignty sees federative state of states as a provider for eternal peace among peoples. Ideje o svetskom poretku medjunarodnih odnosa kod Rolsa i Kanta se ne poklapaju mada Rols smatra da mu je Kant (...) inspiracija u prakticnoj filozofiji. Rols je protiv svetske drzave, a kod Kanta postoji projekt koji podrazumeva medjunarodnu federativnu drzavu drzava. (shrink)

Das Projekt Weltethos von Hans Küng, dem Tübinger katholischen Theologen für Ökumenische Theologie, ist ein religionswissenschaftliches Forschungsprojekt über den gegenwärtigen Stand der großen Weltreligionen und zugleich ein Beitrag zum Frieden stiftenden Dialog der Weltreligionen über gemeinsame ethische Grundlagen ihres jeweils religiös fundierten Ethos. Es geht also um Aufklärung über die aktuelle Lage der Religionen, um Erinnerung an ihre gemeinsamen Werte und Normen und um eine Kritik an den Religionen, insofern sie selbst gegen ihre gemeinsamen ethischen Werte und Normen verstoßen.

Democracies find it difficult, and sometimes impossible to get through projects desired by a large share of the population because these are strongly opposed by local residents (NIMBY: Not In My BackYard). As a solution for these conflicts, economists proposed offering (monetary) compensation to the citizens of the host community. Experiences with many different projects and countries reveal, however, that monetary payments are incapable of solving the NIMBY-problem. A monetary offer to accept an otherwise undesired project undermines civic virtue. This (...) crowding-out effect is empirically demonstrated using the search for a nuclear repository in Switzerland. A satisfactory strategy to overcome the NIMBY-problem takes into account the procedure, the time sequence, as well as the type of compensation offered. (shrink)

v. 1. Indijska filozofija i odabrani tekstovi -- v. 2. Iran, Islam, Kina, Japan i odabrani tekstovi.

One of the fundamental problems in the philosophy of psychology is to determine the relation between personal and subpersonal explanations of human behavior. The problem of determining the relation between the personal and subpersonal levels is called the “interface problem”. This paper has two goals. The first is to introduce the domestic reader to the interface problem from the perspective of the philosophy of psychology. The second goal is to show that insufficient focus on the interface problem and its potential (...) solutions can lead to uncritical and fallacious reasoning that can have significant consequences for particular debates in philosophy of medicine and philosophy of law. (shrink)

Dinamična filozofija je pomemben nov pristop, ki korenito spreminja naš pogled na filozofijo psihologije, na spoznavno teorijo, ontologijo oziroma metafiziko ter na etiko, pa tudi na vprašanja resnice in nejasnosti. Teza dinamičnega spoznavanja oziroma kognicije zagovarja nesledno bogastvo duševnosti, pri tem pa ohranja strukturo v obliki neklasičnega jezika misli. Na srednji ravni opisa spoznavnih sistemov imamo namesto sledenja pravilom matematični opis. Teza supervenience pripomore k sprejemljivosti neredukcionizma.Spoznavna teorija razširi pojem upravičenosti, opirajoč se na morfološko vsebino kot ozadje spoznavnih sistemov. (...) Ontologija predlaga eno dinamično vesolje brez delov, kjer postavke ne obstajajo. Možno pa je izrekanje posredne korespondenčne resnice. Nejasnost je prevrednotena. V metaetiki se zagovarja irealizem. Intencionalnost je navezana na kvalitativno zavest. Podan je pregled avtorjevega filozofskega popotovanja. Vse pomembne sestavine avtorjevih izkustev avtor vgrajuje v postanalitično dinamično filozofijo, na katero mu je odprlo pogled sodelovanje s Terryjem Horganom. (shrink)

Pregledujem sedanje slepe ulice zahodne filozofije in predlagam nov začetek. V sedanjem trenutku prevladujejo tri najmočnejše pojmovne opcije; skepticizem, kognitivni privilegij in historicizem. Prvi je škandal, drugega zavračajo vse strani, tretji pa je trenutno dokaj zanemarjen. Historicizem ali zgodovinskost - pojem, daje mišljenje notranje historizirano, da je mišljenje zgodovina - je edini velik nov prispevek moderne filozofije k glavnim pojmovnim virom zahodne tradicije. Sodobna filozofija, posebno angloameriška analitična filozofija, je v bistvu nadaljevanje filozofije 17. stoletja in predkantovske filozofije (...) 18. stoletja, ki ju begajo »nepomembnosti« 19. stoletja; kontinentalna filozofija, v glavnem francoska in nemška, pa se je zdaj pripravljena prilagoditi ahistoricizmu analitične filozofije. Predlagam ponovno odkritje historicizma in prepoznam številne različne strategije, ki dajejo prednost taki politiki, za katero napovedujem, da bo še enkrat prišla na vrsto v naslednjem stoletju. Še posebej skrbno raziskujem vidike prve filozofije, zaprtih sistemov, rešitev problemov reference in predikacije, odnos med naravo in kulturo, odnos med realizmom in idealizmom in naravo ter funkcijo osebe ali sebstva. Ugotavljam, da se sodobna filozofija mora spoprijeti s prispevki Kantovega konstruktivizma in Heglove simbioze in iti preko obeh. Med dokazovanjem orišem splošno krivuljo zahodne filozofije vse do današnjih časov. (shrink)

Članek obravnava problem odsotnosti jaza v japonski budistični filozofiji. Dogcvi in Nishida, oba zagovornika budistične vadbe zazen, sta svoji filozofiji gradila na odsotnosti jaza in dala tudi originalni toeriji telesa. Filozofija odsotnosti jaza, ki se veže na problem praznine v budizmu, pomeni tudi izziv sodobni evropski filozofiji, ker zahteva preverjanje predpostavk racionalnosti in mišljenja.

Pogosto se govori o »krizi« na humanističnih oddelkih ameriških univerz. Vendar imajo ljudje, ki to govorijo, v mislih prekomerno politično korektnost, ki jo še lahko zasledimo na ameriških oddelkih za književnost. Oddelki za filozofijo v Združenih državah so imeli svojo zadnjo krizo v štiridesetih in petdesetih – v obdobju, ko je analitična filozofija dovršila svoj prevzem. Od takrat se ni zgodil noben dramatičen generacijski preobrat, razen nenadnega vznika feministične filozofije kot novega področja specilizacije v sedemdesetih letih. Posledice radikalizma so (...) sicer imele velik vpliv na matrice številnih drugih disciplin na univerzi, toda ameriško filozofijo so pustile večinoma nedotaknjeno. Veliko analitičnih filozofov je bilo politično aktivnih, toda zaradi te aktivnosti niso spreminjali svoje profesionalne samopodobe ali svojih bralnih navad.There is often said to be a “crisis” in the humanities departments of American universities. But people who say this usually have in mind the excessive political correctness which is still sometimes found in US departments of literature. American philosophy departments had their last crisis back in the 1940’s and 1950’s—the period during which analytic philosophy accomplished its takeover. There has been no dramatic generational shift since then, except for the sudden emergence, in the 70’s, of feminist philosophy as a new area of specialization. Whereas the aftermath of the radicalism of the 60’s had a profound impact on several disciplinary matrices elsewhere in the university, it left American philosophy largely unaffected. Many analytic philosophers were politically active, but this activity usually did not lead them to change either their professional self-images or their reading habits. (shrink)

Miran Božovič, an expert in modern philosophy, in his new work begins to read some literary works from the 17th, 18th and 19th centuries in the light of philosophical theories, either explicitly or implicitly contained in them. These range from little-known novels such as G. Daniel's Journey to the World of Descartes (1690) and Fontenell's State of the Philosophers (1682), through 18th century classics, Diderot's Rameau's nephew, to one of the greatest 19th century novels, Melville's Moby Dick (1851) and Tolstoy's (...) short stories Kreutzer's Sonata (1889)--Publisher's website. (shrink)

The Zagreb Royal Academy, the successor of the former Jesuit Neoacademy, was founded in 1776 as the central institution of higher education in Croatia as part of the educational reform in the Austro-Hungarian Empire. After presenting the basic characteristics of the reform concept, the paper deals with the teaching of theoretical philosophy at the Zagreb Academy. Philosophy was taught by E. Raffay, A. Minković, G. Valičić, S. Čučić, S. Pogledić, S. Moyses, and S. Muzler until the abolition of the Academy (...) in 1850. In the transitional period of 1773-1776, theoretical philosophy was taught by V. Kalafatić (ethics by F. Sebastijanović). Philosophy, along with other subjects (primarily mathematics, physics, and history), was studied for two years, including logic, metaphysics, moral philosophy, and empirical psychology. Textual documentation of theoretical (as well as practical) philosophy is represented by printed examination theses that were publicly defended at the Academy. The most significant systematic work of theoretical philosophy, however, is Čučić's "Philosophia critice elaborata". A new, updated bibliography of these theses is also presented in the supplement. [Zagrebačka kraljevska akademija, nasljednica prijašnje isusovačke Neoacademije, osnovana je, u sklopu školske reforme u Austrijskoj Monarhiji, 1776. godine kao središnja visokoškolska ustanova u Hrvatskoj. Nakon izlaganja osnovnih karakteristika reformske koncepcije, rad se bavi nastavom teorijske filozofije na zagrebačkoj akademiji. Filozofiju su do ukinuća Akademije 1850. godine predavali E. Raffay, A. Minković, G. Valičić, S. Čučić, S. Pogledić, S. Moyses i S. Muzler. U prijelaznom razdoblju 1773-76. god. teorijsku je filozofiju predavao V. Kalafatić (etiku F. Sebastijanović). Filozofija se, uz ostale predmete (prvenstveno matematiku, fiziku i povijest), slušala dvije godine i to logika, metafizika i moralna filozofija i empirijska psihologija. Tekstovnu dokumentaciju teorijske (kao i praktičke) filozofije predstavljaju tiskane ispitne teze koje su se na Akademiji javno branile. U dodatku ,se donosi i nova, dopunjena bibliografija tih tezarija. Teorijski je međutim najznačajnije Čučićevo sustavno djelo "Philosophia critice elaborata«.]. (shrink)

Artykuł poświęcono krytycznej analizie kilka wybranych argumentów pojawiających się we współczesnej dyskusji dotyczącej interpretacji stwórczego działania Boga w świecie przyrody, rozpatrywanego w kontekście teorii ewolucji. W szczególności zwrócono uwagę na zastrzeżenia wobec tej teorii wysuwane przez niektórych przedstawicieli kreacjonizmu ujętego w ramy systemu metafizyki św. Tomasza, którzy nie widzą możliwości uzgodnienia ewolucji z teologiczną prawdą o stworzeniu świata przez Boga. Rozpatrzono również argumenty leżące u podstaw teorii inteligentnego projektu, która głosi, że oparta na przypadku ewolucja nie może w sposób adekwatny (...) wyjaśnić „nieredukowalnej złożoności” żywych organizmów, i że w związku z tym należy przyjąć, iż na przebieg procesów ewolucyjnych mają zasadniczy wpływ bezpośrednie działania Boga—Inteligentnego Projektanta. (shrink)

The book provides an overview of the contemporary discussion of the mind-body problem. This discussion takes its modern form during the 17th century in the works of René Descartes. The book covers the most important points of view in modern philosophy of mind. An important thesis of the book is that contemporary debates are still heavily influenced by Descartes’ arguments, especially those related to the nature of consciousness. (Google translate).