Abstract

Avtor obravnava Bachelardovo zgodnjo kritiko filozofskega spoznavno-teoretskega pristopa k analizi znanstvenega spoznavanja v njegovi knjigi Esej o približnem spoznanju. S to kritiko je neposredno povezano formiranje nekaterih temeljnih konceptov in postulatov Bachelardove epistemologije. Konstituiranje epistemološkega diskurza je bilo možno le skozi praktično odločitev, da filozofska analiza znanstvenega spoznavanja izhaja iz analize konkretne znanstvene prakse, kar je na drugi strani rezultiralo v zahtevi po radikalnem reformiranju filozofije ali natančneje rečeno, po prevrednotenju nekaterih ključnih filozofskih pojmov in kategorij.