Abstract

Avtor analizira nekatere vidike Lukäcseve literarne teorije in njegovih vrednotenj iz njegovega t. i. »stalinističnega« obdobja. Pri tem ugotavlja, da je Lukacs doživel usodo sodobnega marksizma v njegovem razvoju k bolj pluralističnemu ter zato manj eshatološkemu in monolitnemu marksizmu. V tem pogledu so pogoste zahodne razlage različnih obdobij njegove teorije zavajajoče, vendar vsebujejo nekaj resnice, kajti v svojih poznih delih se je Lukacs zaradi političnih dogodkov, od katerih je bila njegova teorija vedno zelo odvisna, vrnil v akademsko filozofijo. Zaradi svoje partijnosti in preskriptivne narave tedanjega njegovega pisanja, to ni bilo deležno teoretske raziskave, zato ostaja, podobno kot socialistični realizem, ki ga je Lukacs tedaj hvalil, pozabljen, čeprav je pomemben ključ za razumevanje kasnejše marksistične teorije in njenega razvoja iz marksizma v marksizme.