Abstract

Članek raziskuje vlogo avantgard v filozofiji Alaina Badiouja. Izkaže se, da imajo avantgarde v Badioujevi knjigi Dvajseto stoletje dvojno strukturo: po eni strani povezujejo umetniški postopek s političnim, po drugi pa jih žene volja, da bi proizvedle pojem sedanjosti. Badioujeva filozofija, ki je usmerjena k sedanji situaciji, v kateri manjka pojem sedanjosti, v avantgardah najde paradigmo metode proizvodnje novega. Toda vnovična afirmacija avantgard je lahko le vnovična afirmacija njihovega razcepljenega značaja, afirmacija, ki je tudi sama razcepljena. Zato moramo v sodobni situaciji razlikovati med regresivnim nadaljevanjem avantgard in progresivno afirmacijo, ki ponovi njihovo formalno dejanje, usmerjeno proti sodobnemu neoklasicizmu.