Abstract

Avtorica raziskuje različne načine, na katere se odsotnost «četrte kritike« kaže v Kantovih poznih spisih, v katerih se ukvarja s konstitucijo države. V tem kontekstu avtorica izhaja iz poskusa H. Arendt, da bi rekonstruirala manjkajočo Kantovo politično filozofijo. V nasprotju z njeno interpretacijo in Kantovim lastnim razumevanjem njegovih poznih spisov avtorica pokaže, na kakšen način Kantovo dojemanje mej teoretičnega diskurza formira njegovo oceno glavnega političnega dogodka njegovega časa - Francoske revolucije.