Abstract
V svojem prispevku bom zajel le del problematike, ki je zajeta v problemskem polju razprav o razumu in nerazumu, racionalnosti in neracionalnosti. Razum ni
dejstvo, ki bi obstajalo, niti ni obča potenca, ki bi jo bilo treba le uporabiti,
marveč je možen le kot način bivanja ljudi v spletu zgodovinskih okoliščin,
ki spodbujajo srečevanje in povezovanje dveh temeljnih potreb ljudi: potrebe
po sproščanju racionalnosti diskurzov iz omejenih in enodimenzionalnih »otokov racionalnosti« ter potrebe po emancipaciji demokratskih družbenih odnosov
iz prav tako omejenih in popačenih »otokov emancipacije«.