Abstract

V nasprotju z zgodovinami Evrope, pisanimi po koncu hladne vojne, ki po eni strani razšiijajo področje te zgodovine proti vzhodu, po drugi pa še naprej vidijo »izvor Evrope« v stari Grčiji, avtor postavlja tezo, da zgodovina Evrope ni starejša od Evrope kot skupnosti, ki se zaveda same sebe. Ta zavest seje oblikovala, ko so latinski kristjani začeli govoriti o Evropi kot skupnosti, kiji pripadajo, in o sebi samih kot Evropejcih. Pred 15. stol. beseda Evropa ni bila uporabljana pogosto in ni imela ne univerzalizirajoče, ne integrativne, ne mobilizacijske moči. Nosilec politične kolektivne zavesti Zahoda je postala šele, ko so se latinski kristjani odzvali na turško osvojitev Carigrada. Na podlagi številnih virov iz tistega časa, ki vsi zahtevajo, daje treba »Turka izgnati iz Evrope«, avtor sklepa, da seje Evropa kot politična skupnost oblikovala v sveti vojni proti »Turku«.