Abstract

V prvem delu je problematizirana teza, da je M. Wollstonecraft »demokratično revolucijo« s področja politične enakosti razširila na enakost med spoloma. Avtor meni, da je politično enakost med državljani razširila na ženske ter tematizira implikacije te intervencije predvsem s pomočjo teoretizacij Pococka in Leforta ; pri tem sklepa, da je zahtevanje žensk demokratična revolucija v »demokratični revoluciji«. V drugem delu podrobneje interpretira Vindication, in sicer z vidika treh diskurzov: rights, virtue in manners, ki se prepletajo v tem tekstu. Prva argumentativna linija odpira dostop žensk do produkcije družbenega, druga, ki poveže koncepta materinstva in državljanstva, prestrukturira mejo med javnim in privatnim ter redefinira družinske in spolne vloge, tretja zavrača gospostvo moške želje kot zakona in subvertirá fiksne spolne identitete.