Kant: v kakšnem pomenu so sodbe okusa estetske?

Filozofski Vestnik 19 (1) (1998)
  Copy   BIBTEX

Abstract

Naše izhodišče je Kantovo razločevanje med slovnično obliko sodbe in njeno logično obliko. Logična poanta v podporo trditvi, da so sodbe okusa estetske, je pripomba, da sodbe okusa ne povezujejo predstave s pojmom. Sodba okusa sama še ne postulira soglasja vsakogar, temveč to lahko stori le logična obča sodba, ker lahko navede razloge. Pri tem se po analogiji opiramo na Kantovo razločevanje med sodbami zaznavanja in sodbami izkustva iz Prolegomen. Teza, da sodbe okusa niso podvržene dokazu, je povezana s Kantovim pojmovanjem, da lepota ugaja takoj, neposredno, da odkritje nečesa lepega zahteva neposredno izkustvo predmeta. Po Kantu je dojemati smotrno urejeno stavbo nekaj popolnoma drugega kakor zavedati se te predstave s senzacijo ugajanja. V tem primeru povezujemo predstavo v celoti s subjektom, in sicer z njegovim življenjskim občutjem, ki ga imenujemo občutje ugodja in neugodja. Sodbe okusa so torej podvrsta estetski sodb; fenomenološko jih opazimo preko našega zavedanja občutja ugodja ali neugodja, ko zaznavamo predmet. To, da je predstava predmeta neposredno povezana z ugodjem, bi dalo zgolj empirično sodbo. Zdi se, da Kant navaja ta izkustvena dejstva kot evidenco za svojo trditev, da so sodbe okusa estetske. Sklep, h kateremu nas napeljuje, je, da je sodba okusa estetska, to je, da je o stanju subjekta, ki zaznavno ali čutno dojema predmet. Ta analiza sodbe okusa kot estetske tvori tezo o antinomiji okusa. Skupaj z analizo sodbe okusa kot nezainteresirane sodbe je ustvarjeno nasprotje, ki zahteva transcendentalno dedukcijo okusa. Torej ima trditev, da je sodba okusa estetska, osrednji pomen v nadaljnji argumentaciji Kritike presodne moči.

Other Versions

No versions found

Links

PhilArchive



    Upload a copy of this work     Papers currently archived: 101,505

External links

Setup an account with your affiliations in order to access resources via your University's proxy server

Through your library

Similar books and articles

Che cosa e l'arte?Lev Kreft - 1995 - Filozofski Vestnik 16 (1).
Zakon in vzročnost.Zdravko Kohe - 1990 - Filozofski Vestnik 11 (2).
K možnosti filozofije zgodovine danes.Rado Riha - 1991 - Filozofski Vestnik 12 (2).
Ali je smrt res nekaj slabega?Bojan Borstner - 1998 - Filozofski Vestnik 19 (1).
Kant: Iztirjeni subjekt.Slavoj Žižek - 1992 - Filozofski Vestnik 13 (2).
Kant in vprašanje realizma.Rado Riha - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).

Analytics

Added to PP
2018-10-19

Downloads
4 (#1,804,835)

6 months
3 (#1,475,474)

Historical graph of downloads
How can I increase my downloads?

Citations of this work

No citations found.

Add more citations

References found in this work

No references found.

Add more references