Marina Gržinić se v intervjuju s Klausom Theweleitom osredotoča na dve različni smeri razprave. Prva se nanaša na knjigo _Moške fantazije_. Leta 2027 se bliža 50. obletnica te vplivne psihoanalitične študije o psihi moških vojakov, natančneje pripadnikov Freikorps, ki so bile paravojaške skupine v Nemčiji po prvi svetovni vojni. Druga smer govori o nasilju na splošno, zlasti v kontekstu zgodovinskega nasilja, primer tega pa so dogodki v Abu Ghraibu leta 2004. Theweleitova analiza nasilja, predvsem skozi optiko njegove kritične teorije, ponuja (...) okvir za razumevanje teh dogodkov ne le kot osamljenih incidentov, temveč kot manifestacij globljih družbenopolitičnih in psiholoških tokov. Intervju preučuje številne ravni Theweleitovega dela in razmišljanja vse do danes ter se vrača k primerom zgodovinskega nasilja in njegovemu vplivu na sodobno družbo. (shrink)

In the interview with Klaus Theweleit, Marina Gržinić focuses on two distinctive lines of discussion. The first is on the book Male Fantasies. The 50th anniversary of this influential psychoanalytic study on the psyche of male soldiers, specifically the Freikorps, who were paramilitary groups in post-World War One Germany, is approaching in 2027. The second is about violence in general, particularly in the context of historical violence, of which the events at Abu Ghraib in 2004 are an example. Theweleit’s analysis (...) of violence, especially through the lens of his critical theory, provides a framework for understanding these events not just as isolated incidents but as manifestations of deeper socio-political and psychological currents. The interview examines many levels of Theweleit’s work and thinking from that moment until today, reflecting on and returning to instances of historical violence and their bearing on contemporary society. (shrink)

This article provides a detailed overview of the chronicle texts produced under the auspices of the former Jesuit College in Ljubljana, which was active in 1597–1773. These include Jesuit yearbooks, diaries, and congregational books; at a pinch, the transcription of documents of the Jesuit College in Ljubljana could also be included. The first part of the paper presents the surviving yearbooks, namely the first and the third part of the yearbook of the Jesuit College in Ljubljana. The first part of (...) the yearbook (Historia annua Collegii Societatis Iesu Labacensis) contains the history of the college in the years 1596–1691, the second part is lost, and the third part (Annua collegii Labacensis) describes the events in the college in the years 1722–1773. The second part of the paper outlines the surviving Jesuit diaries, namely 9 manuscript vol­umes of the Diary of a College Minister (Diarum p. ministri, 1651–1772) and one manuscript volume of the diary of the school prefecture, i.e. the Jesuit gymnasium in Ljubljana (Diarium praefecturae scholarum, 1650–1718). The third part of the paper consists of the preserved registration books (i.e. matricula) of the congregations that operated within the Jesuit College in Ljubljana (Congregation of the Assumption of Mary, Congregation of Mary Immaculate and Congregation of the Death Struggle of Christ). The final part of the paper draws attention to the importance of the preserved transcriptions of the documents of the former Jesuit archives in Ljubljana, which have been preserved in the so-called archive book (Liber archivii collegii Labacensis S. I.). (shrink)

Pregledujem sedanje slepe ulice zahodne filozofije in predlagam nov začetek. V sedanjem trenutku prevladujejo tri najmočnejše pojmovne opcije; skepticizem, kognitivni privilegij in historicizem. Prvi je škandal, drugega zavračajo vse strani, tretji pa je trenutno dokaj zanemarjen. Historicizem ali zgodovinskost - pojem, daje mišljenje notranje historizirano, da je mišljenje zgodovina - je edini velik nov prispevek moderne filozofije k glavnim pojmovnim virom zahodne tradicije. Sodobna filozofija, posebno angloameriška analitična filozofija, je v bistvu nadaljevanje filozofije 17. stoletja in predkantovske filozofije 18. (...) stoletja, ki ju begajo »nepomembnosti« 19. stoletja; kontinentalna filozofija, v glavnem francoska in nemška, pa se je zdaj pripravljena prilagoditi ahistoricizmu analitične filozofije. Predlagam ponovno odkritje historicizma in prepoznam številne različne strategije, ki dajejo prednost taki politiki, za katero napovedujem, da bo še enkrat prišla na vrsto v naslednjem stoletju. Še posebej skrbno raziskujem vidike prve filozofije, zaprtih sistemov, rešitev problemov reference in predikacije, odnos med naravo in kulturo, odnos med realizmom in idealizmom in naravo ter funkcijo osebe ali sebstva. Ugotavljam, da se sodobna filozofija mora spoprijeti s prispevki Kantovega konstruktivizma in Heglove simbioze in iti preko obeh. Med dokazovanjem orišem splošno krivuljo zahodne filozofije vse do današnjih časov. (shrink)

Članek obravnava pravno teorijo, ki je prisotna v končnem delu Vebrovega spisa Etika. Prvi poizkus eksaktne logike nagonske pameti. Veber se le mimogrede ukvarja s teorijo prava, vendar njegov prispevek ni zanemarljiv. Vebrova Etika je logika nagonske pameti: Veber, gledano iz čistega predmetnoteoretičnega vidika, ne sestavlja zbirke moralnih zapovedi, ampak namerava orisati najsplošnejša formalna načela, ki določajo pravilnost nagonskega doživetja. Tega, kaj mora posameznik narediti v danem trenutku, logika nagonske pameti ne more povedati, ker je le formalna veda. »Most« med (...) formalnim in materialnim pristopom nravnemu problemu Veber najde v glasu vesti, ki svetuje posamezniku, kaj naj naredi v konkretnem delovanju. V soglasju s tem mora biti državno pravo osnovano na načelih nagonske logike, ker bi bilo drugače brez vsake veljavnosti. Pravo velja, v kolikor je utemeljeno na logiki, ki orisuje imanentna načela človeške narave; cilj prava je pospeševanje čim bolj pravilnega življenja posameznikov in družbe. Z druge strani vsebina tega prava ni enkrat za vselej določena in napisana, ampak vsakič izhaja iz hermenevtike, ki jo posamezniki in družba morajo izvršiti o sebi in o svoji naravi. Etika »zdravega razuma« in »povprečnega človeka« je po Vebru najboljši model za materialno izpopolnenje formalne nagonske logike. (shrink)