Za oblikovanje teme konfliktov, zlasti skozi zgodovinsko prizmo nacionalnih držav, je nujno upoštevati zgodovinski kontekst ključnih državnih tvorb na Zahodu. Od 19. stoletja naprej so te tvorbe ohranjale oblast in suverenost, ki sta podpirali zahodno prevlado. Čeprav je tradicionalni vestfalski koncept, ki izhaja iz Vestfalskega miru (1648), uveljavil pojem nacionalnih držav kot primarnih akterjev mednarodnega prava – vsaka z vrhovno oblastjo nad svojim ozemljem –, je bila suverenost v praksi pogosto ločena od fizičnega ozemlja. Moč in oblast pogosto presegata ali (...) ne dosegata geografskih meja države, kar kaže na to, da je suverenost vedno bolj ločena od teritorialnosti. V kolonialnem kontekstu je soobstajalo več pravnih sistemov in oblasti, ki so si pogosto nasprotovali, kar je ustvarilo fluidno in konfliktno pokrajino upravljanja. To je kolonialnim silam omogočilo manevriranje med različnimi pravnimi okviri za ohranitev nadzora. V teh kolonijah je bil suspenz običajnih pravnih pravil – kar se pogosto imenuje ≫izjemno stanje≪ – prej pravilo kot izjema. (shrink)

Ovaj rad se bavi metodološkim aspektima obnovljenih pravno-filozofskih nastojanja da se preispita pojam međunarodnog prava. Posle kratkog osvrta na istoriju pravne filozofije i ključne tačke Hartovog i Kelzenovog pozitivističkog stanovišta, u radu se dalje ispituje na koji način se savremene pravne teorije, kako u pozitivističkoj, tako i u ne-pozitivističkoj tradiciji, bave međunarodnim pravom. Poslednji deo rada predstavlja pokušaj da se skiciraju određene smernice za novi početak u filozofskoj obradi međunarodnog prava. Prvo, istorija rasprava u ovoj oblasti svedoči o tome da (...) su metodološki pravni teoretičari u pravu kada tvrde da nam utvrđivanje odgovarajućeg metoda pomaže u odgovoru na pitanje šta je pravo. Drugo, imajući na umu stalno promenjivu prirodu međunarodnog prava, odgovarajući metodološki pristup zahteva „evolucionarnu epistemologiju“ (D’Amato), koja teško da se može nazvati obeležjem analitičke jurisprudencije. Najzad, takva epistemologija je na kompleksan način povezana sa našim istraživanjem šta međunarodna pravda ili, bar, šta međunarodna „unutrašnja moralnost“ zahteva. (shrink)

V članku so proučene odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu, kjer je imela Srbija položaj stranke v postopku, in sicer je nastopala tako v vlogi tožeče kakor tožene stranke. V obravnavanih zadevah je bila pravdna sposobnost Srbije večkrat izpodbijana, odgovori Sodišča pa so sprožili številne polemike. Avtor se s strnjeno predstavitvijo sodb loti razčlembe sodniškega razlogovanja in tako poskuša razumeti, kako je Sodišče za obdobje med letoma 1992 in 2000 lahko prišlo do nasprotujočih si rešitev glede vprašanja dostopa Srbije do Sodišča. (...) Članek je nastal v okviru konference Centra za raziskave temeljnih pravic in razvoj prava in je bil predstavljen 27. maja 2010 na Univerzi v Caen-u. Avtor se zahvaljuje Marie Rota za njene nasvete. (shrink)

To frame the topic of conflicts, particularly through the historical lens of nation-states, it is essential to consider the historical context of key state formations in the West. From the nineteenth century onward, these formations maintained the power and sovereignty that underpinned Western dominance. Although the traditional Westphalian concept, derived from the Peace of Westphalia (1648), established the notion of nation-states as the primary actors in international law—each with supreme authority over its territory— sovereignty has often been separated from physical (...) territory in practice. Power and authority frequently extend beyond, or fall short of, a state’s geographic boundaries, indicating that sovereignty has increasingly been decoupled from territoriality. In colonial contexts, multiple legal systems and authorities coexisted and often conflicted, creating a fluid and contested landscape of governance. This allowed colonial powers to maneuver between different legal frameworks to maintain control. In these colonies, the suspension of normal legal rules—what is often referred to as a “state of exception”—was more commonly the rule rather than the exception.1. (shrink)