Abstract

Članek obravnava odnos med propozicionalnim vedenjem in podobo. Na začetku podamo pregled treh teorij, ki se ukvarjajo s tem predmetom: Pylyshynovo, Paiviojevo in Kosslynovo. Kot najbolj sprejemljivo za naš namen sprejmemo Kossly-novo ter zavrnemo drugi dve, ker se ne ujemata z dejstvi. Prispodabljanje je eden od bistvenih delov našega duševnega življenja ter se ga ne da povsem reducirati na propozicionalno znanje. V procesu oblikovanja in razumevanja metafore sta navzoči tako propozicionalno znanje kot prispodabljanje. Naša sklepna ugotovitev je, da pojma »zdeti se kot« v primeru metafore ne moremo uporabljati, saj je že sam metaforičen. Za pravilno obravnavo metafore potrebujemo pojme, ki sami niso obremenjeni z metaforičnimi sestavinami.