Abstract

Članek izhaja iz predpostavke, da je iracionalnost sodobnih političnih gibanj postmoderni pojav, ki presega religiozni dogmatizem in antiintelektualizem fašizma 20. stoletja. Populistično politiko tako imenovane »nove desnice« v Evropi in Ameriki opisuje kot tvorbo, ki nastopi proti racionalnosti zahodnega političnega diskurza. Primer »trumpizma« – nedavni premik znotraj politike ZDA – razkrije skrajno obliko zavrnitve racionalnega mišljenja. Njena novost je v radikalnosti vzpostavitve samega uma kot sovražnika politike in proizvajanju »alternativne vednosti«, ki temelji na ugotovitvah lažne znanosti. Trumpizem deluje kot karizmatično zastopanje nezastopanih. Samonikla gibanja, nastala iz protestov proti trenutnemu redu, povezuje protekcionistične interese velikega kapitala in evangeličansko protikaritativno ideologijo. Opirajoč se na analizo postmoderne govorice alternativnih dejstev, članek raziskuje, kako misliti politiko brez koherentnega diskurza, saj grožnja spodkopavanja vsakega nasprotovanja z zanikanjem samega obstoja politične argumentacije, zahteva ponovni premislek razsvetljenstva.